10/24/2022
Sedaj ko sem že nazaj doma še nekaj sklepnih misli. Portugalsko sem si za končno destinacijo izbral, ker zaradi oceana dlje preprosto ne gre. Na kratko bi lahko rekel, da je to bilo 50 dni čiste sreče zaradi neizmerne svobode in ker sem živel svoje sanje. Kako da ne, ko pa sem večino poti kolesaril ob morju in občudoval jahte, sončne zahode ter vse ostalo. Na koncu se je do Lizbone nabralo 3.500 km, medtem ko sem kolesaril čez 6 sredozemskih držav. 🇸🇮🇮🇹🇮🇩🇲🇫🇪🇦🇵🇹
Vsak dan sem se srečeval z novimi izzivi, ampak sem se zavedal, da bom z vsakim dnem bližje cilju, v kolikor bom izpolnil dnevni plan. Zmeraj ko prideš do kakšnega večjega mesta je nato trud poplačan. Bil sem tudi turist, saj sem želel čim več videti in doživeti. Obiskal sem mnoge prijatelje in spoznal veliko novih čudovitih ljudi. Skupno sem imel 10 prostih dni za raziskovanje večjih mest. Težko se je odločiti katero mesto me je najbolj navdušilo, ampak če bi že moral izbrati bi rekel Porto. Padca s kolesom ni bilo nobenega, pa tudi zgazil nisem nikogar. Problemov s kolesom ni bilo, 5x pa sem imel gumidefekt (prvega šele v Barceloni). Slabše spomine imam edino na obdobje, ko sem se v Španiji zastrupil s hrano in ko se je v Italiji med kolesarjenjem vame zaletel velik sršen ter me pičil. Priznam, da je bilo naporno, saj rabiš biti vseh 50 dni izven cone udobja. Ampak vsekakor vredno! Pri vsem tem mi je zagotovo pomagala tudi letos prehojena slovenska planinska pot (620 km). Pravijo, da če si odprte glave in odprtega srca, da se daleč pride. Pravtako pa potem doživiš same lepe stvari.
Da sem imel čim manjše stroške na potovanju sem večino prenočitev imel zastonj. Med drugim sem si 30-dan na poti kupil šotor, spalno vrečo in blazino (potovanje je postalo še večja pustolovščina). Brezplačnih nočitev sem imel kar 33: WarmShowers 13x, šotor 8x, CouchSurfing 5x, prijatelji 5x, čoln 1x in zadnja krajša noč na letališču. Za spanje sem rabil plačati 16x: hostel 12x in poceni hotel: 4x. Petkrat sem v različnih mestih obiskal tudi samopostrežno pralnico perila. Večino sem kolesaril sam, mnogokrat pa s kolesarji, ki sem jih srečal naključno. Največji izziv je bil predzadnji dan, ko sem dobil SMS, da je moj direkten let Lizbona - Benetke odpovedan (to se mi je pripetilo prvič). Leteti bi moral s portugalsko družbo TAP ("Take Another Plane" 🙃). Zato sem rabil takoj narediti akcijo - reakcijo, da sem si poiskal drug let in to tudi dražje plačal (v kolikor sem želel biti doma za svoj 30 RD). Vse od prvega do zadnjega dne sem kolesaril z zapestnico Treecelet. Po 50 dneh zravega življenja bi lahko rekel: "Alkohol, kaj sploh je to?" 🧐 😀
Za konec pa še ena štorija s policisti. Na celotni poti nisem imel težav z njimi nikjer, na Portugalskem sem se lahko celo stuširal na policijski postaji. Letos avgusta se v Sloveniji odpravim s kolesom na pošto, ki je od doma oddaljena samo 2 km. Dobim telefonski klic, dvignem, saj vozim po kolesarski stezi, ki je ločena od ceste, vmes pa je potok. Kmalu za seboj zaslišim glasno sireno in policaji me ustavijo zunaj pred pošto kot največjega kriminalca. Trije stopijo ven iz avta, povedo da so me ustavili zaradi telefoniranja in mi dajo še alkotest zjutraj ob 10.00. Ker mi je na prvem mestu dostojanstvo in ne ponižnost sem jim svoje tudi nazaj povedal (kar si mislim). Posledično sem dobil plačilni nalog 120€, ampak sem takoj plačal polovičko. Toliko samo za primerjavo.
Hvala še enkrat vsem za spremljanje mojega dobrodelno - športnega projekta in prejeta vsa vzpodbudna sporočila med samo potjo. 🚲
Zveza društev diabetikov Slovenije
